Narava ima svoje zakone

V sredo, 3. decembra 2008, sem na gradu Sevnica prisluhnil g. Dušanu Klenovšku iz Zavoda RS za varstvo narave – OE Novo mesto, ki nam je slikovito predstavil živalski in rastlinski svet, vezan na povodje reke Save in predvidene vplive na naravo po izgradnji spodnjesavskih hidroelektrarn. Za povprečnega poznavalca predstavlja reka Sava z vsemi njenimi pritoki v svoji izvirni obliki presenetljivo bogato biotsko raznovrstnost in pestrost. S spreminjanjem njene podobe se seveda le-ta posledično tudi spreminja.
Veriga izgradnje spodnje savskih elektrarn je nekako na sredi. Vrhovo že dolgo časa obratuje, Boštanj je mlajši, Blanca iz faze gradnje prehaja v obratovanje, Krško se gradi, Brežice in Mokrice sta v fazi načrtovanja. Zato je mogoče videti tako »prvotno« kot »novo« stanje. Kažejo se vplivi (gradenj in obratovanja) in spremembe v živi naravi. Nekatere vrste izginjajo, naseljujejo se nove. Reka Sava v izvirni obliki torej izginja, nastaja sistem zaporednih akumulacij.
Med predavanjem in še posebej med živahno razpravo po njem smo slišali številna vprašanja, na katere nismo dobili odgovorov: Zakaj lahko HE Boštanj obratuje, četudi nima narejene steze za ribe? Kdo bo za to nosil odgovornost? Ali bodo izkušnje in nasvete naravovarstvenikov politika in načrtovalci upoštevali pri načrtovanju naslednjih tovrstnih posegov v okolje? Kakšen bo vpliv izgradenj HE na človeka? Je cena, ki jo plačuje narava (in človek kot njen del), enakovredna pomenu poplavne varnosti, pridobljene elektrike, obnovljenih cest, kanalizacije?

Naturam frenare potes, sed vincere nunquam…

Moč argumentov mora premagati avtoriteto

Pri vsakodnevnih opravilih - tako doma kot v službi - se pogosto sprašujem, ali je človek načelno bitje ali zgolj jadrnica v razburkanem morju, ki se obrača po vetru... Vsak dan se soočamo s situacijami, ki nam spodbudijo kritičnost in razmišljanje o tem, kaj je prav in kaj ni. Mnogi se odkrito pritožujejo, drugi to držijo v sebi. Nekaterim je vseeno, drugim ne. Kako pogosto se tolčemo po glavi in si želimo, da bi lahko čas zavrteli nazaj in katero stvar storili drugače.
Pri delovanju mora človek slediti notranji intuiciji, ki krepi ustvarjalnost, ter etičnim načelom, ki ne smejo dopuščati velikemu egu (potlačenemu ali manifestiranemu kot v vsebini znanega reka "L'etat, c'est moi"), da potlači razum in razsodnost do mere, da postanemo nemočne jadrnice...
Ob tem se spominjam misli velikega matematika, filozofa in Nobelovca g. Bertranda Russella, ki jih povzemam v naslednjih besedah:
1. Ne bodi popolnoma prepričan o čemer koli.
2. Ne misli, da se splača napredovati s prikrivanjem dokazov, saj bodo zagotovo prišli na dan.
3. Kadar naletiš na odpor - najsi bo pri tvoji ženi, možu ali otrocih - ga skušaj premagati z argumenti. Zmaga, ki temelji na avtoriteti, je nerealna in navidezna.
4. Ne spoštuj avtoritete drugih, kajti za vsako avtoriteto se najdejo še druge.
5. Nazorov, ki se ti zdijo škodljivi, ne zatiraj s silo - da te ne zatrejo prav ti nazori.
6. Ne boj se čudaških stališč; vsako danes veljavno stališče je bilo nekoč čudaško.
7. Najdi več radosti v razumnem nesoglasju kot v pasivnem soglasju; če namreč ceniš razum, kot je prav, ti več pomeni strinjanje kot pasivno pritrjevanje.
8. Bodi resnicoljuben do konca: resnica nemara ni udobna, vendar jo je še bolj neudobno skrivati.
9. Ne zavidaj sreče tistim, ki živijo v norčevskih nebesih: le norcu se zdi, da je tisto sreča.

Kako lepše bi bilo na svetu, če bi se vsaj približno držali teh globokih besed?

Pogum besede

Danes sem se udeležil izredno poučnega in vsebinsko globokega predavanja oz. predstavitve knjige Pogum besede avtorja Zvoneta Šturblja, ki v njej opisuje življenje in delo jezikovnega očeta našega naroda Primoža Trubarja. Razmišljujoč o naši narodni zavesti in kulturni identiteti - še posebej glede na zelo slabo udeležbo sevničank in sevničanov na predstavitvi knjige - se vedno bolj zavedam, da se premalo zavedamo naših korenin, pomena naše kulturne zgodovine in dediščine, ki nas je kljub viharjem oblikovala kot uspešen narod na poti v razvit svet. Avtor je s kratkimi, a vsebinsko smiselno povezanimi sklopi, izpostavil tiste elemente, ki so za sleherno skupnost ključne za njen dolgoročni obstoj - skupen jezik, oblikovanje kulturne identitete, vztrajnost, boj za obstoj itd.

Na predstavitvi sem dobil tudi knjigo, ki mi jo je avtor tudi podpisal, ob večernem prebiranju pa so se mi najbolj vtisnile misli iz predgovora knjige, ki ga je napisal dr. Marko Dvorak, in sicer: "V prvi vrsti pa se moramo vselej in povsod zavedati pietete, ki smo jo dolžni vsakemu človeškemu delu, ki si je resno in z dobrimi nameni prizadevalo pomagati človeštvu, rešiti kak položaj ali podobno. Ob tem seveda v prvi vrsti odpade vsakršna apriornost. Vzporedno z njo pa tudi nestrpnost. Zavedati se moramo, da je vsako človeško delo, ki se po svojih močeh in z neko ljubeznijo trudi pomagati človeštvu, ga povzdigniti k napredku in mu kakorkoli izboljšati življenje, da je vsako tako delo tisti čudoviti življenjski sok, ki človeštvo ohranja in ga pomlajuje. Zato mora tudi naše delo voditi ljubezen, ne pa sovraštvo. Na fronti človečnosti in v areni kulture smo si vsi zavezniki."

Politična prostitucija

Ko se po napornem delovnem dnevu sprehodim po mestu Sevnica, mi - poleg gradbišč - v oči padejo nasmejani obrazi kandidatk in kandidatov za nadomestne županske volitve. "Voli mene, jaz sem najboljši/-a" bi se slišalo, če bi le imeli plakati zvočnike... Grabežljivost, pohlep, ego-rising ali iskrena dobrota in želja pomagati ljudem? Za kaj se izpostavljajo kandidati? Vzgoja in mediji so nas navadili, da vedno obračamo stvari na negativno. Zato je odgovor večinoma tudi tak. Vsak si misli svoje in ustvari mentalno sliko... Pa je potrebno toliko plakatov (in podrtih dreves...), da postaneš ljubljen in "voljen". A je politična "prostitucija" preko plakatov, letakov res tako močna? A smo ljudje res takšni, da nas prepričajo plakati, koga bomo volili? Kje pa je vsebina in dejanja? Koliko so pomembna? Manj kot plakati, več? Zdaj morajo imeti vsi kandidati svoje gradbeno podjetje, da jim uspe namestiti toliko plakatov na vsakem prostem kotičku... Še posebej na mestih, kjer je treba v prvi vrsti gledati na cesto in poskrbeti za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu, polno stojal in plakatov... Ljudje, človeka je potrebno spoznati in ga ceniti po njegovih dejanjih, argumentih, realiziranih projektih, znanju, odnosih in idejah, odprtosti in duhovnih vrednotah. Izbirajmo med temi vrlinami in ne po tem, kako nekdo izgleda na plakatu. Odločimo se in pojdimo v nedeljo na volitve! Ne pustimo, da bi drugi odločali namesto nas!

Dodana vrednost in ustvarjalnost

Kako pogosto slišimo ta izraz, ki ga - priznajmo si - pogosto povezujemo z DDV... Zame ima dodana vrednost tudi drugačen pomen. V vsaki življenjski situaciji lahko najdemo dodano vrednost, ki nas najprej duhovno razsvetli, za dobra dela pa prejmemo tudi materialno nagrado, če si to iskreno želimo. Če si dva razdelita pomarančo, nikoli ne razmišljata, kako si bosta razdelila olupek, ampak samo sočne krhlje. Opažam, da je razmišljanj o dodani vrednosti premalo, še posebej na delovnih mestih, kjer je glavno gonilo (prepogosto) samo denar in gonja po dobičku... Zakaj sploh dodana vrednost? Zato, da se spreminjamo na bolje in s tem spremenimo tudi koga okoli nas. A ni to naš skupen cilj. Da spreminjamo sebe v pozitivo in s tem tudi našo okolico. Najprej je treba poskrbeti zase (ne v škodo drugih!), da lahko poskrbimo za druge. No ja, zakaj bi pa skrbel za druge, se verjetno vprašaš? Enostavno, ker se vse, kar dobrega storiš tudi za druge, v življenju vrača. In obratno. Moja mama je imela v OŠ sošolko, ki je mojo mamo stalno zajebavala, ker je nosila očala. Zdaj je ta ista sošolka oslepela, mama pa ne potrebuje več očal. Skratka, naravni zakon deluje, ne se norčevati iz njega.
Iskanje dodane vrednosti pa je tesno povezano z ustvarjalnostjo - prepihom idej v možganih, ki jo tako pogosto pogrešam. Ljudje imamo veliko idej, a jih pogosto težko izrazimo. Že Winston Churchill je nekoč dejal, da tvoje znanje ni vredno toliko, kot ga imaš, ampak toliko, kolikor ga znaš izraziti, artikulirati. Znanje je zastonj, nihče ti ga ne more vzeti! Zato se izražaj, razvijaj ideje, delaj dobro sebi in drugim. Ne pozabi na dodano vrednost. Ja, tudi na DDV. :) Srečno! Rok